V sredo, 7. novembra 2007, ob 19.30 bo v Slovanski
knjižnici
(Einspielerjeva ulica 1, Ljubljana)
nastopil Hugo Mujica, eden najodmevnejših sodobnih
argentinskih pesnikov. Avtorja bo predstavil in se z njim
pogovarjal prevajalec Pavel Fajdiga. Predstavitev bo
potekala dvojezično, v slovenščini in španščini.
Hugo Mujica se je rodil v Buenos Airesu
leta 1942. Študiral je likovno umetnost, filozofijo,
filozofsko antropologijo in teologijo. Med letoma 1961 in
1969 je živel v Združenih državah Amerike, od leta 1974 do
1975 pa v Franciji in drugih evropskih državah. Sedem let je
preživel v trapistovskem samostanu v Azulu v Argentini in
Mont-du-Catu v Franciji. Leta 1983 je bil posvečen v
duhovnika.
Mujica je izdal osem knjig esejev, devet
pesniških zbirk ter knjigo črtic. Njegova dela so objavljena
v štirih pesniških antologijah, antologiji kratke proze in
različnih filozofskih zbornikih. Med njegovimi novejšimi
esejističnimi deli so: Začetna beseda: mitologija pesnika
v Heideggrovem opusu (1996), Puščica v megli: istovetnost,
beseda in zareza (1998) ter Poetike praznine: Orfej, Janez
od Križa, Paul Celan, utopija, sanje in poezija (2002).
Njegove zadnje pesniške zbirke so: Odprta noč (1999),
Žeja notri (2001) in Skoraj molče (2004). Leta 2005 je
španska založba Seix Barral izdala njegov celotni pesniški
opus z naslovom Zbrana poezija (1983-2004). Letos
septembra je v Španiji izšla njegova zadnja pesniška zbirka
Kar nastaja: razmišljanje o stvariteljskem dejanju.
V Sloveniji so v pripravi tri pesniške zbirke, ki bodo konec
tega leta v prevodu Pavla Fajdige izšle pri založbi KUD
Logos.
Kar nam je bilo dano
včasih, ko se mrači, nam življenje
nekaj pripoveduje
o odpuščanju, ki smo ga bili deležni
o čemer so drugi molčali.
včasih, zvečer, se neka sled
vžge:
žerjavica v spominu, muren
pod oknom
ali ena tistih rož,
ki se odpro,
ko vse že spi.
to so noči, ko mi umirjenost razodene
življenje, ki sem ga prejel,
celo brez tistega nasilja,
da sem ga vreden:
